Blockchain spreminja financni svet, Financni trgi

Prispevki

Blockchain spreminja financni svet

Prva vecja sprememba industrije se jij zgodila v devetdesetih letih prejsnjega stoletja. Internet jouw spremenil nacin komuniciranja med borznimi trgovci te borznimi posredniki, kar jij povzrocilo precejsnje povecanje likvidnosti trgov. Pri tem so mocno upadli tudi stroski transakcij, medtem ko so se razlike med nakupnimi ter prodajnimi cenami (bid-ask spread) zmanjsale zaradi visje likvidnosti te implementacije decimalnega sistema pri postavljanju cen delnic.

To paps ni bila edina vecja sprememba. V sestdesetih letih, ko so se zaceli pojavljati prvi vzajemni skladi, v taksni obliki krotwoning jih poznamo danes, so bili stroski za povprecne investitorje prav bizarno visoki. Financni svetovalci so investitorjem zaracunavali 6- ali vecodstotne vstopne provizije, svoj loncek paps so pristavili tudi upravljavci premozenja, ki so jim dodatno zaracunali se Two ali Three odstotke na letni ravni. Kljub temu da so se delniski trgi takrat strmo vzpenjali, so imeli investitorji vzajemnih skladov relativno nizke donose.

»Financna industrija jou na tocki novega preloma.«

V zadnjih dveh desetletjih so postali trgi precej dostopnejsi. Ce so v preteklosti investitorji kupovali posamezne delnice ter bili zato premalo diverzificirani, ob tem paps placevali se visoke transakcijske stroske, imeli slab dostop do koristnih informacij, sploh paps niso mogli dostopati do begin up podjetij, jou trenutno stanje precej boljse. Indeksni skladi tipa Vanguard te ETF skladi so investitorjem omogocili dostop do vecine razvitih trgov z zelo nizkimi stroski.

Diverzifikacija v teh skladih jij ogromna, zato jij tudi tveganje odstopanja od donosnosti celotnega trga minimalno – taksne donose, krot jih bo ustvaril trg, bodo imeli tudi lastniki indeksnih ter ETF skladov. Danes se morda zdi to nekaj povsem obicajnega, a pred desetletjem ali dvema jij bilo skoraj nemogoce doseci kaj taksnega z minimalnimi stroski.

Taksna dostopnost trgov paps ima se dodatno posledico – vecjo ucinkovitost trgov. Zaradi ogromnega stevila upravljavcev skladov v kombinaciji s profesionalnimi borznimi trgovci ter investitorji, so cene delnic ter drugih financnih instrumentov na trgih vrednotene ucinkovito. To pomeni, da jouw vedno tezje doseci precej boljse donose krotwoning jih ponuja sam trg, saj jij zaradi zelo velike konkurence vedno manj zelo dobrih ter enostavno dostopnih priloznosti.

Iz tega izhajajo tudi visja vrednotenja celotnih trgov. Manj krot jouw ovir za dostop investitorjev do dobro razprsenih nalozb, vkljucno z nizjimi stroski, vec prilivov bo v te trge te zato bo tudi vrednotenje visje. Na zalost paps to pomeni tudi, da bodo prihodnji donosi nizji, krotwoning so bili v preteklosti. Ucinkovitost trga povzroca glavobol tako upravljavcem skladov, saj tezko dosegajo visje donose krotwoning jih ponuja celoten trg, krotwoning tudi vsem investitorjem, saj niza prihodnje donose.

Trenutno vader smo sredi novega preloma – tako krot jou internet popolnoma spremenil dostop borznih trgovcev ter investitorjev do trgov, bo z blockchain tehnologijo prislo do se vecjih sprememb. Te spremembe bodo najbolj vidne v treh sklopih investiranja te trgovanja.

Stroski transakcij bodo se manjsi ob tem vader bo enormno hitrejsa tudi poravnava poslov

Zaradi superiornosti blockchain tehnologije pri zapisovanju te vodenju knjige transakcij v primerjavi s trenutnim sistemom, se bo potreba po zunanjih revizorjih, klirinskih hisah te bankah za poravnavo transakcij skorajda iznicila.

Vsaka transakcija na blockchainu se shrani ter jij hitro potrjena s strani celotnega trga brez visokih stroskov.

»Ce smo vcasih cakali dva dni na prejem uradnega potrdila banke, da jij poravnava posla oz. transakcije koncana, bisexual bilo lahko z uporabo blockchain tehnologije sedaj to urejeno v nekaj minutah ali celo sekundah.«

Vendar paps v tem primeru ne gre za potrdilo o uspesno opravljeni transakciji, ampak za dejanski prenos lastnistva – banka skrbnica mora od klirinske hise dobiti potrdilo, da jouw prodajalec dostavil vrednostni papir, kupec paps denar – sele takrat pride do uradne spremembe lastnistva. V primeru uporabe blockchain tehnologije se ta veranderingsproces prenese na blockchain ter jou opravljen v nekaj minutah ali sekundah, pri tem paps so stroski transakcije zaradi takojsnje poravnave precej manjsi.

Preprost dostop do trgov za podjetja

Commence upi te tudi klasicna podjetja lahko z uporabo blockchain tehnologije neverjetno hitreje dostopajo do svezega kapitala krot do zdaj. Ce zeli neko podjetje svoje delnice ponuditi javnosti, mora skozi dolg ter haul veranderingsproces. Najprej mora urediti lastne financne izkaze, da so usklajeni z zakonodajo ter z zahtevami borze, na kateri zelijo kotirati. Nato mora skupaj z investicijsko banko, ki vodi postopek, pripraviti marketinsko gradivo za investitorje, v katerem se skusa prikazati v najboljsi luci brez zavajanja investitorjev. Kljub regulatorjem te zakonodaji jou v teh gradivih pogosto precejsnja razlika med dejanskim stanjem v podjetju oz. pricakovanji te prikazanim stanjem. Napovedi so ponavadi precej optimisticne te prikazane tako, krotwoning da bo podjetje doseglo navedene cilje brez tezav. Vse prepogosto se zgodi, da jij realnost povsem drugacna, kar privede tudi do upada cen delnic.

Ce regulatorji odobrijo marketinsko gradivo ter drugo dokumentacijo, se lahko zacne t. i. road vertoning oz. postopek, ko poskusa menedzment institucionalnim investitorjem te javnosti predstaviti podjetje v najboljsi luci te jih prepricati, da vanj investirajo na prvi javni ponudbi delnic (angl. IPO ali Initial Public Suggesting).

Se preden podjetje ponudi svoje delnice javnosti, investicijska banka ponovno oceni, kaksno jou pricakovano povprasevanje ter mu prilagodi ponujeno ceno delnic. Na samem IPO vader investitorji oddajo nakupna narocila preko borznih posrednikov na borzo, preko katere podjetje prejme sredstva od investitorjev. Takrat se zacne z delnicami tudi trgovati.

Zanimivo jou, da investitorji v IPO-je v povprecju dosezejo relativno slabe ali celo negativne donose v prvih mesecih ali celo letih po javni ponudbi delnic. Da jou tako, so deloma kriva previsoka pricakovanja investitorjev, ki jih ustvarjajo tudi obljube menedzmenta o dobrem poslovanju v prihodnosti te zagotovilo, da jou delnica njihovega podjetja dobra nalozba. Ko podjetje ne doseze pricakovanj, se cena delnice na borzi prilagodi realnejsim pricakovanjem ter upade (ali samo zaostaja za donosnostjo drugih delnic na trgu).

V primeru izdaje delnic ali obveznic na blockchainu paps jouw ta veranderingsproces precej krajsi te enostavnejsi. Potreba po investicijski banki, ki nikakor ni poceni, se skorajda iznici, kompleksnost zacetka kotiranja na borzi paps jij tudi precej nizja. Podjetja bodo se vedno morala izpolnjevati zahteve regulatorjev, ce bodo delnice ponujala sirsi javnosti, vendar bo celoten postopek veliko hitrejsi ter cenejsi. Podjetja bodo lazje pridobila svez kapital z izdajo delnic ali likvidnost z izdajo obveznic, kar se bo poznalo tudi na gospodarski rasti – dostopnejsi kapital za podjetja pomeni lazje financiranje novih projektov, zaradi katerih jouw vecje tudi stevilo zaposlenih, prav tako vader sta visja potrosnja te BDP.

Dostopnost commence up podjetij za navadne investitorje

V preteklih dveh ali treh desetletjih se jouw investiranje v commence upe zelo razsirilo – skladi tveganega kapitala so imeli moznost investirati v Facebook, Uber, Airbnb te v druge zelo uspesne te seveda tudi dobickonosne zgodbe, medtem ko so morali navadni investitorji pocakati, da so ta podjetja dozorela te prisla na borzo, sele takrat so lahko postali solastniki te se pridruzili njihovi rasti.

Blockchain tehnologija podjetjem omogoca, da investitorjem ponudijo delez podjetja brez nepotrebnih posrednikov. Postopek prvotne kotacije na borzi jou zelo dolgotrajen te mukotrpen veranderingsproces za podjetja, hkrati paps investicijske banke pri tem zelo dobro zasluzijo, saj jij strosek, ki ga placajo investitorji te podjetje zelo visok. V primeru mnozicne prodaje delnic preko blockchain tehnologije podjetje oz. embark up mocno pospesi celoten veranderingsproces pridobivanja novega kapitala, hkrati paps so stroski minimalni, saj ni veliko vmesnih posrednikov.

Investitorji zij lahko investirajo v commence up podjetja brez skladov zasebnega kapitala, ki so v preteklih letih ustvarili ogromne donose. Naslednji Facebook ne bo iskal prvih investitorjev med skladi tveganega kapitala, ampak bo svoje delnice zij na zacetku ponudil javnosti.

Seveda to pomeni, da bodo investitorji imeli moznost financirati podjetja, ki bodo postala velikani, vendar bo med njimi tudi ogromno taksnih, ki bodo zaprla svoja vrata. Temu primerni bodo tudi donosi, ko bodo investitorji izgubili celotno vrednost investicije v to podjetje. Prav zaradi tega tveganja vader bodo zelo dobro nagrajeni takrat, ko bodo investirali v commence up, ki mu bo uspelo postati nov Facebook.

Za razliko od investiranja v begin upe v klasicni obliki, krotwoning so to do zdaj poceli poslovni angeli te skladi tveganega kapitala, jouw pri novi obliki financiranja zelo hitro na voljo likvidnost za investitorje. Ce so vcasih investitorji v commence upe morali cakati nekaj let, da so dobili moznost vnovciti svoje dobicke, ali v obliki prodaje deleza ob novi “rundi” financiranja ali vader na IPO-ju podjetja, bo v prihodnje popolnoma drugace. Takoj po izdaji delnic na blockchainu se zacne z njimi tudi trgovati. Ta dodatna likvidnost bo mocno povecala stevilo investitorjev v begin upe, ne samo med majhnimi investitorji, ampak tudi med institucionalnimi, ki so do zdaj svoja sredstva investirali le preko skladov tveganega kapitala.

Financni svet se bo v prihodnjem desetletju zelo spremenil. Moznosti za investiranje bo ogromno, vendar zakonodaja se ne podpira izdaje delnic na blockchainu. Do takrat vader moramo biti zelo previdni pri investiranju v projekte, ki se financirajo preko masovne prodaje delnic javnosti na blockchainu, saj krotwoning investitorji nimamo dovolj visoke pravne varnosti. Za zdaj lahko le upamo, da se bo to kmalu spremenilo. Mogoce celo najprej v Sloveniji.

Evforija pri ponudbi zetonov slovenskega startupa Viberate

Slovensko startup okolje jouw mocno vpeto v globalni blockchain ekosistem. Verjetno sta Nejc Kodric ter Damijan Merlak delno kriva za to, ko sta ustanovila eno izmed prvih ter vecjih bitcoin borz, s tem vader mocno povisala interes slovenske javnosti glede kriptovalut.

Ogromen val novega nacina financiranja projektov z izdajo kritpo zetonov so slovenski startupi dobro zajeli. Iconomi, Cofound.it, Hive Project, SunContract, Quantum, Rialto, Creditbit te verjetno se kaksni, ki so »pod radarjem«.

Veliko prahu paps jouw dvignil zadnji slovenski ICO – Viberate. V samo stirih minutah ter 42 sekundah jouw projekt zbral 38.000 ethrov v vrednosti skoraj 11 milijonov dolarjev. Investitorjem s celega sveta se jij zdel projekt dovolj dober, da so mu namenili nekaj svojih kriptovalut, kar ocitno hitro preseze Ten milijonov dolarjev.

Related movie: Ethereum Equipment Power Consumption, RX 580 Two card equipments.


Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *